DOPUSTNOST VIDEONADZORA NA DELOVNEM MESTU
V vsakdanjem življenju se videonadzor na delovnem mestu s strani delavcev in delodajalcev razume kot nadzor posameznih zaposlenih. Zakon o varstvu osebnih podatkov izvajanje videonadzora v prostorih, kjer delavci opravljajo svoje delo sicer dopušča, vendar ne za namene nadzora nad zaposlenimi. Videonadzor v delovnih prostorih se lahko izvaja samo, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovnih skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
* * *
Tehnologija videonadzora postaja vse bolj dovršena in dostopna. Z videonadzorom se danes srečamo na skoraj vsakem koraku – na cesti, bankah, v trgovinah, tudi izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. Videonadzor je v določenih situacijah vsekakor ustrezen in koristen, v nekaterih celo nujen. V času od uvedbe prvih videonadzorov do danes se je izkazalo, da videonadzor poveča varnost nekaterih objektov in služi kot dopolnilo pri varovanju omejenih območij, ljudi in premoženja.
Z leti je videonadzor prodrl tudi v vse pore delovnega procesa. Videonadzor je za zavarovanje premoženja podjetja in tudi zaposlenih vsekakor koristen, vendar pa lahko uporaba tehničnih sredstev in žive slike hitro preraste v pretiran poseg v pravico do zasebnosti zaposlenih.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) določa, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Z videonadzorom je prepovedano snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno zaradi prej navedenih (in zakonsko določenih) dobrin.
V praksi se kot problematično ne izkaže samo izvajanje videonadzora kot takega, saj veliko doprinese k sami varnosti zaposlenih.
Kot problematična se izkaže uporaba teh posnetkov za namene nadzora nad zaposlenimi. Razvoj tehnologije namreč vodilnim omogoča, da preko mobilnega telefona, službenega/osebnega računalnika ali tabličnega računalnika dogajanje v delovnih prostorih neprestano spremljajo. Takšen nadzor zaposlenih, ki pomeni poseganje v zasebnost delavcev je nedopusten, saj pomeni poseganje v njihovo zasebnost. Stopnja pričakovanja zasebnosti na delovnem mestu je sicer precej manjša kot v zasebni sferi življenja, kljub temu pa mora ta s strani delodajalca biti ne samo varovana in spoštovana, temveč tudi zaščitena. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč delodajalca zavezuje, da mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
Videonadzor na delovnem mestu se torej ne more izvajati kar vsepovprek. Izvaja se lahko le v tistih delih delovnih prostorov in zgolj v tistem obsegu, ki je potreben za varovanje ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovnih skrivnosti. O izvajanju videonadzora morajo delavci biti vnaprej pisno obveščeni.
Tudi v nujnih primerih pa je spremljanje žive slike dopustno omogočiti le določenim osebam. To so osebe, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje, ki je pod videonadzorom, zato da lahko v primeru varovanja dobrin takoj ukrepajo. Te osebe so npr. varnostniki ali druge samo za ta namen pooblaščene osebe, osebe iz nadzornega centra ipd. Spremljanje žive slike pa ni dopustno nadrejenim, ki bi živo sliko spremljali iz drugih razlogov (npr. nadzor delavca, kako opravlja svoje delo) in ne kot del nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Tega namreč ni moč upravičiti kot nujni ukrep, ki se izvaja za zakonit namen (varovanje ljudi, premoženja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti), čeprav je v praksi spremljanje žive slike s strani nadrejenih za namene nadzora delavcev zelo pogosto.
Ključno je torej, da videonadzor ni usmerjen na zaposlene, temveč izključno na izvor nevarnosti – tj., da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo delo.
Monika Pušaver
odvetniška kandidatka