Prekinitev letnega dopusta zaradi bolniškega staleža

Nemalokrat se zgodi, da delavec med izrabo tistega dela letnega dopusta, ki mora strnjeno trajati najmanj dva tedna, delodajalca obvesti, da je med izvrševanjem letnega dopusta nastopil bolniški stalež. Ali je v tem primeru delodajalec po prenehanju bolniškega staleža delavcu dolžan še enkrat omogočiti, da strnjeno izrabi dva tedna letnega dopusta?

*          *          *

Vsak delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, pridobi pravico do letnega dopusta – ne glede na to ali sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas in ne glede na to, ali sklene pogodbo o zaposlitvi za polni ali za krajši delovni čas.

V primeru, da delavec sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima torej v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Delavec, katerega delovno razmerje oziroma obdobje zaposlitve traja celotno koledarsko leto, pridobi pravico do minimalnega letnega dopusta, ki v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni ali krajši delovni čas od polnega.

Letni dopust je mogoče izrabiti neprekinjeno ali deljeno v več delih. Deljena izraba letnega dopusta je dovoljena, če en del dopusta traja neprekinjeno dva tedna in je ta neprekinjen del letnega dopusta izrabljen do konca koledarskega leta. Temeljno pravilo glede izrabe letnega dopusta namreč je, da se praviloma izrabi v tekočem koledarskem letu, delodajalčeva obveznost pa je, da delavcem omogoči izrabo celotnega letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delodajalec mora v okviru svojih organizacijskih pristojnosti urediti delovni proces tako, da bo lahko izpolnil svoje obveznosti iz naslova zagotavljanja letnega dopusta svojim delavcem do izteka tekočega leta. Možnost deljene izrabe na način, da delavec v tekočem letu izrabi le strnjen dvotedenski del dopusta, preostali del pa v naslednjem letu, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) veže na dogovor obeh pogodbenih strank (delavca in delodajalca). Prenosa dopusta, ki presega dva tedna, v naslednje koledarsko leto ne more delodajalec enostransko odrediti delavcu, niti delavec to ne more načrtovati brez soglasja delodajalca.

Kadar delavec med izrabo strnjenega letnega dopusta zaradi bolezni ali poškodbe nastopi bolniški stalež, pride do prekinitve izrabe letnega dopusta. ZDR-1 izrecno določa, da se dnevi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Pravica do letnega dopusta in pravica do začasne zadržanosti od dela sta namreč dve različni pravici in imata tudi različen namen.

Letni dopust je pravica iz delovnega razmerja in je namenjena počitku in obnovi psihofizičnih ter delovnih sposobnosti z vidika varnosti in zdravja pri delu. Pravica do začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je pravica po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, namen te pravice pa je zagotovitev socialne varnosti zavarovanca – delavca v času, ko bi moral delati, pa tega zaradi bolezni ne (z)more. Zato koriščenje letnega dopusta v času bolniškega staleža ali obratno ni možno, niti dopustno.

Če torej delavec med izrabo strnjenega dela letnega dopusta nastopi bolniški stalež, je z dnem nastopa bolniškega staleža upravičen do začasne zadržanosti od dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prav tako pa do nadomestila iz naslova začasne zadržanosti od dela. Po ustaljeni sodni praksi bolniški stalež predstavlja objektivni razlog, zaradi katerega delavec ni mogel izrabiti letnega dopusta. V kolikor se delavec vrne na delo pred koncem koledarskega leta, je delodajalec dolžan delavcu ponovno omogočiti izrabo letnega dopusta v strnjenem delu, če je bila ta med prvotno izrabo prekinjena zaradi nastopa bolniškega staleža – seveda ob predpostavki, da je to upoštevaje datum vrnitve delavca na delo objektivno mogoče, delavec pa ima na voljo še zadosti neizkoriščenih dni preostalega dela letnega dopusta.

Če se delavec zaradi trajnejšega bolniškega staleža do konca koledarskega leta ne vrne na delo, mora delodajalec delavcu omogočiti in ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.

Če torej delavec med izrabljanjem strnjenega dela letnega dopusta nastopi bolniški stalež, se šteje, da letni dopust v strnjenem delu ni bil izrabljen in je delodajalec ponovno dolžan delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta v strnjenem delu – seveda ob predpostavki, da je to upoštevaje datum vrnitve delavca na delo objektivno mogoče, delavec pa ima na voljo še zadosti neizkoriščenih dni preostalega dela letnega dopusta.

Monika Pušaver, odvetniška kandidatka

Odvetniška pisarna VF d.o.o.