PRIDOBITEV »RENTE« OB PRENOSU PODJETJA

Pri svojem delu se redno srečujem z vprašanjem: »A lahko kljub upokojitvi prejemam rento s strani podjetja?« Ob prenosu podjetja v naslednjo generacijo je to vprašanje redna tema strokovnih pogovorov s podjetniki prve generacije. Podjetniki prve generacije namreč želijo tudi po prenosu podjetja s strani naslednikov ali podjetja samega prejemati določeno denarno odmeno. Pogovorno ji rečemo »renta«.

Kompleksnost in aktualnost pridobitve rente me je vzpodbudila k pripravi tega članka. V njem bom predstavil nekatere možnosti pridobitve rente, kot tudi posledice le-te za prvo generacijo podjetnikov, za podjetja in naslednike družinskih podjetij. Predstavljeni načini pridobitve rente niso edini mogoči. Možnosti za pridobitev rente so tudi drugačne pri čemer je vedno potrebno strokovno analizirati želje podjetnikov, (z)možnosti podjetja in interes naslednikov, da bodo izplačevali rento. Članek se bo osredinil na situacije ob prenosu družinskega podjetja na naslednjo generacijo.

Glavnina družinskih podjetij je organizirana v pravni obliki samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju: s.p.) in družb z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.). Prenos družinskega podjetja je lahko odplačen ali neodplačen. Podrobneje se bodo pravne možnosti analizirale v nadaljevanju članka ločeno za s.p. in d.o.o.

A) PRENOS S.P. NA NASLEDNJO GENERACIJO

S.p. se (praviloma) prenese neodplačno. Prodaja s.p. ni mogoča, prodala bi se lahko samo dejavnost, vendar je takšna prodaja davčno neugodna. Prihodek podjetnika iz prodaje je obdavčen kot prihodek po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDoh-2), kar predstavlja zelo visoko davčno obremenitev. Kljub temu pa obstajajo druge pravne možnosti za prejemanje rente.

1. Najemnina kot renta

Tekom poslovanja je s.p. pridobil razna osnovna sredstva, kot npr. nepremičnine, stroje, itd. Ob prenosu podjetja v naslednjo generacijo je potrebno proučiti možnosti glede davčno nevtralnega prenosa osnovnih sredstev v gospodinjstvo podjetnika. Kot davčno nevtralni prenos se smatra vsak prenos, pri katerem se ne plačajo nobene davščine in/ali dajatve.

V primeru daljšega lastništva nepremičnine (ki je osnovno sredstvo s.p.) ter izpolnjevanju pogoja, da se določen čas niso uveljavljale investicije, se lahko nepremičnina davčno nevtralno prenese v gospodinjstvo podjetnika. Prenos nepremičnine je potrebno izvesti še pred prenosom s.p. ter ima za posledico, da se nepremičnina šteje kot osebno premoženje prve generacije podjetnika (torej ni več del osnovnih sredstev s.p.). V kolikor se nepremičnine, ki so del osnovnih sredstev s.p., ne prenesejo v gospodinjstvo, se le-te hkrati s prenosom dejavnosti s.p. prenesejo na naslednike.

V kolikor nepremično oz. nepremičnine potrebuje naslednik za opravljanje dejavnosti, se z njim sklene najemna pogodba, na podlagi katere podjetnik prve generacije redno mesečno prejema najemnino. Ker sta podjetnik prve generacije (torej lastnik nepremičnine) ter nosilec s.p. ožje povezani osebi (običajno starš – otrok) se najemnina ne more določiti »prosto«, ampak po načelu t.i. transfernih cen. Le-to v praksi pomeni, da mora primerno tržno najemnino določiti sodni cenilec za vrednotenje nepremičnin. Prav tako pa je potrebno skleniti najemno pogodbo. Ker gre za posle med povezanimi osebami, je potrebno biti še posebej previden, saj so le-ti predmet pregleda v primeru davčne inšpekcije.

V praksi le-to pomeni, da mora naslednik za čas trajanja najemnega razmerja (le-to je običajno do smrti) plačevati najemnino, kot obliko rente. Prejemanje rente je tudi relativno davčno ugodno. Celoten strošek plačevanja najemnine je namreč pri s.p. davčno priznan odhodek, prejemnik najemnine pa je obdavčen po stopnji 25 % (pri čemer davčno osnovo še dodatno znižujejo investicije lastnika v nepremičnino, v kolikor se lastnik ne odloči za uveljavljanje 10 % normiranih stroškov). Davčno ugodna obravnava najemnine kot oblika rente ter samo dejstvo, da podjetniki običajno ne želijo prenesti nepremičnine v naslednjo generacijo, so glavni razlogi za prenos nepremičnin v gospodinjstvo.

Seveda je potrebno biti pozoren tudi na negativne razloge oz. posledice prenosa. Praksa pisarne je pokazala, da lahko ima takšen prenos nepremičnine v gospodinjstvo, predvsem dve negativni posledici, in sicer:

– v kolikor je nepremičnina potrebna večje obnove, jo mora izvesti lastnik (razen če je drugače dogovorjeno z najemno pogodbo) ter tako ne predstavlja odhodka s.p.,

– v kolikor ni prehodno ustrezno dedno-pravno urejeno stanje nepremičnine, je lahko predmet dedovanja na podlagi zakona, kar v praksi pomeni, da se lahko nepremičnina deli med več solastnikov.

2. Opravljanje funkcije prokurista

Veliko podjetnikov si ob prenosu s.p. »izgovori«, da bodo pri nasledniku opravljali funkcijo prokurista. Prejemanje pokojnine (upokojitev v celoti) ni ovira za opravljanje funkcije prokurista. Prokurist za opravljanje funkcije prejema plačilo, prav tako pa lahko uporablja službeno vozilo, itd. Prihodki in morebitna boniteta je obdavčena z ZDoh-2, kar pa v praksi pomeni relativno visoko davčno breme.

3. Sklenitev dednopravne pogodbe

 Med dednopravne pogodbe uvrščamo izročilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku. Kakšne so njihove značilnosti in razlike, se v tem članku ne bo obravnavalo. Skupna značilnost vseh pogodb je, da podjetniki prve generacije prenesejo premoženje (takoj ali ob smrti) na naslednike, pri čemer si podjetnik prve generacije izgovori zase ali koga drugega določene ugodnosti. Ugodnosti so lahko nefinančne narave (npr. vožnja k zdravniku, spremljanje na sprehodih, pravica dosmrtnega brezplačnega prebivanja v nepremičnini, itd.) in/ali finančne narave (plačevanje mesečnega zneska kot renta, itd.) V kolikor je naslednik dedič prvega dednega reda, so takšni prejemki neobdavčeni. Plačnik takšnih dajatev je naslednik kot fizična oseba (takšni izdatki torej ne bremenijo oz. niso strošek s.p.).

B) PRENOS D.O.O. NA NASLEDNJO GENERACIJO

V praksi je prenos d.o.o. enostavnejši in fleksibilnejši kot prenos s.p. Prav tako je nabor pravnih možnosti večji. Pri d.o.o. je namreč mogoč delni prenos lastništva d.o.o., kot tudi vključitev več oseb v lastništvo. Prenos d.o.o. je mogoč tudi odplačno.

1. Odplačen prenos deleža v d.o.o.

Poslovni delež v d.o.o. se na naslednike običajno prenese neodplačno oz. v kombinaciji s katero od dednopravnih pogodb. V praksi je vedno več odplačnih prenosov poslovnih deležev na naslednike. Podjetniki prve generacije namreč želijo, da ima prenos določeno t.i. edukacijsko funkcijo za naslednike.

V primeru odplačnega prenosa lastništva podjetja podjetnik prve generacije prenese svoj poslovni delež (delni ali v celoti) na naslednike (lahko tudi na tretje osebe), pri čemer se le-ti zavežejo plačati določen denarni znesek. Plačilo se lahko izvrši takoj, odloženo ali pa v obrokih določeno časovno obdobje. Dolžnost plačevanja anuitete (rente) običajno preneha s smrtjo podjetnika prve generacije.

2. Prenos deleža v d.o.o. ob hkratnem opravljanju poslovodne funkcije

Opravljanje funkcije prokurista ali direktorja je združljiva z upokojitvijo oz. prejemanjem pokojnine. Kljub statusu upokojenca se lahko opravlja funkcija direktorja d.o.o., v kolikor le-ta ni lastniško udeležen v d.o.o. (ni imetnik poslovnih deležev). V primeru opravljanja funkcije prokurista teh omejitev ni. Kot prokurist ali direktor se za opravljanje funkcije prejema plačilo, prav tako pa se lahko uporablja službeno vozilo, komunikacijska sredstev, itd. Prihodki in morebitna boniteta je obdavčena z ZDoh-2, kar pa v praksi pomeni relativno visoko davčno breme.

3. Izplačilo dobička/dividende

 Je eden klasičnih načinov prejemanja rente, v kolikor se le-ta izplačuje redno oz. vsakoletno. V takšnih primerih prva generacija podjetnikov obdrži določen delež podjetja (ali pa se dogovori z nasledniki, da je prva generacija določen čas upravičena do dividende na poslovnem deležu, ki ni več v njihovi lasti) na podlagi katerega je upravičena do določene dividende oz. dobička. Plačnik rente je d.o.o., pri čemer so izplačila relativno visoko obdavčena (najprej z davkom od dohodka pravnih oseb – 22 % ter ob izplačilu še z ZDoh-2, stopnja je 25 %). V kolikor se poslovanje d.o.o. poslabša oz. le-ta ustvarja izgubo, je izplačilo dividende oteženo oz. v praksi nemogoče (npr. ker kreditne pogodbe določajo prepoved izplačila dobička).

4. Sklenitev dednopravne pogodbe

Tudi glede prenosa poslovnih deležev v d.o.o. se lahko sklene katera od dedno pravnih pogodb, na podlagi katere se podjetniki prve generacije zavežejo, da bodo na naslednike takoj ali ob smrti prenesli poslovne deleže d.o.o. V zameno si podjetnik prve generacije zase ali koga drugega izgovori določene ugodnosti. Ugodnosti so lahko nefinančne narave (npr. vožnja k zdravniku, spremljanje na sprehodih, itd.) in/ali finančne narave (plačevanje mesečnega zneska kot rente, itd.) Plačnik takšnih dajatev je naslednik sam kot fizična oseba (takšni izdatki torej ne bremenijo oz. niso strošek d.o.o.).

Avtor: odvetnik Peter Fingušt, Odvetniška pisarna Vindiš & Fingušt d.o.o.